🎬 𝗧𝗘𝗗𝗘𝗡 𝗜𝗧𝗔𝗟𝗜𝗝𝗔𝗡𝗦𝗞𝗘𝗚𝗔 𝗙𝗜𝗟𝗠𝗔 𝟮𝟬𝟮𝟱
📅 27.–31. maj 2025
📍 Slovenska kinoteka
Od 27. do 31. maja se bo v Ljubljani in letos prvič tudi v Izoli odvijal Teden italijanskega filma. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji in Slovenska kinoteka v sodelovanju s Kinoateljejem – GO! 2025, Furlanskim filmskim arhivom, Obalno samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti in Italijanskim centrom »Carlo Combi« organizirata osmo edicijo festivala, ki je posvečen italijanski kinematografiji. Program prejšnjih edicij je utrl pot poglobljeni študiji sodobne italijanske kinematografije, tako z velikim poudarkom na avtorski produkciji kot s prikazovanjem filmov, ki so v Italiji že dosegli velik uspeh.
𝗣𝗥𝗢𝗚𝗥𝗔𝗠:
🔹 27. 5. torek – Otvoritev festivala
19.00
Parthenope
Paolo Sorrentino, Italija/Francija, 2024
V grški mitologiji je Partenopa sirena, ki se je, potem ko ji s pesmimi ni uspelo privabiti Odiseja, vrgla v morje in utonila. Film prikazuje njeno dolgo življenjsko popotovanje od njenega rojstva leta 1950 do danes. To je ženska epopeja brez junaštev, vendar prekipevajoča od strastne želje po svobodi, Neaplju in nepredvidljivih ljubeznih – pravih, nesmiselnih in nepopisnih. Vidimo popolno caprijsko poletje, brezskrbnost mladosti – in na koncu zasedo. In potem vse druge, Neapeljčane, moške in ženske, opazovane in ljubljene, razočarane in vitalne, njihove otožne stranpoti, tragične ironije in potrte poglede. Življenje, naj bo običajno ali izjemno, je lahko zelo dolgo. Minevanje časa postreže s širokim repertoarjem čustev. V ozadju, blizu in hkrati daleč, pa je Neapelj, to nedoločljivo mesto, ki vpije, se smeji, te očara, uroči, potem pa te zna prizadeti.
V sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji.
Najnovejši film italijanskega režiserja Paola Sorrentina je doživel premiero na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu. Glavno vlogo je dobila italijanska igralka Celeste Dalla Porta, v filmu pa igra tudi Gary Oldman, za katerega je bilo to prvo sodelovanje s Sorrentinom.
🔹 28. 5. sreda
18.00
Oriente Vzhod / Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino
Izvir (Avenâl)
Anna Sandrini, Italija, 2022
Rabelj je obmejni kraj, skrit v gozdovih Julijskih Alp, ki je danes le še bleda senca nekdanje podobe enega najrazvitejših naselij na širšem področju. V tunelih opuščenega rudnika še vedno odmevajo zvoki trdega dela in zgodbe posameznikov ohranjajo spomin na neke druge čase. Čeprav je politika pozabila nanj, Rabelj še vedno sanja o lepši prihodnosti.
V sodelovanju s Kinoateljejem v okviru projekta Oriente Vzhod / Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
20.00
Berlinguer: Velika ambicija (Berlinguer: La grande ambizione)
Andrea Segre, Italija/Belgija/Bolgarija, 2024
Se je treba pred potjo, ki se vsem zdi nemogoča, ustaviti? Enrico Berlinguer, ki je bil v 70. letih 20. stoletja sekretar najpomembnejše komunistične partije v zahodnem svetu, se ni. Italijanska komunistična partija je imela več kot 1.700.000 članov in več kot 12 milijonov volivcev, ki jih je združevala želja po socialistični demokraciji. Berlinguer se je v nasprotju z dogmami hladne vojne in razdvojenega sveta s svojo partijo pet let skušal prebiti v vlado; pri tem je odprl dialog s krščanskimi demokrati in skoraj spremenil zgodovino. V filmu ga spremljamo od leta 1973, ko je v Sofiji preživel poskus atentata, prek volilnih kampanj in izletov v Moskvo, časopisnih naslovnic po vsem svetu in tveganih dogovorov z oblastjo, do atentata na italijanskega premierja in predsednika krščanskih demokratov Alda Mora leta 1978. Gre za zgodbo o ljudstvu in človeku, za katerega sta bila življenje in politika, zasebno in kolektivno, neločljivo povezana.
Biografski film o življenju velikega in priljubljenega političnega voditelja Enrica Berlinguerja, ki je italijansko komunistično partijo leta 1978 skoraj popeljal na oblast.
🔹 29. 5. četrtek
18.00
Najin čas (Il tempo che ci vuole)
Francesca Comencini, Italija/Francija, 2024
Globoko čuteča pripoved o času, ki ga je režiserka preživela z očetom, režiserjem Luigijem Comencinijem. Zgodba o očetu in hčeri, ki jo skozi otroštvo spremlja čarobna pravljica o Ostržku. Oče med snemanjem filma o Ostržku hčeri pripoveduje o svojem delu, jo posluša, opazuje in z njo govori resno, umirjeno in spoštljivo, kot bi govoril z nekom, ki ima kljub mladosti že popolnoma izoblikovano osebnost. Deklica očeta obišče na snemanju, ki je prežeto z življenjem, hrupom, človečnostjo, delom, trudom, zaljubljenostjo, čarobnostjo in znojem, ter se v tem svetu izgubi. Ko začne odraščati, čuti, da njena vez z očetovim svetom izginja, otroštva pa je neizogibno konec. Spozna, da nikoli ne bo mogla izpolniti njegovih pričakovanj, zato se odloči, da se ne bo niti trudila. Čeprav začne jemati mamila, se ves čas vrača domov, kjer skuša ustvarjati vtis, da je vse v redu. Oče pri tem sprva sodeluje, potem pa se odloči, da se ne bo več pretvarjal, in jo odpelje s seboj v Pariz.
20.30
Teden italijanskega filma
Večni vizionar (Eterno visionario)
Michele Placido, Italija/Belgija, 2024
Piše se leto 1934, Luigi Pirandello pa na vlaku do Stockholma, kjer bo prejel Nobelovo nagrado za književnost, podoživlja čarobnost likov, ki so zaznamovali njegovo življenje in navdihovali njegovo umetnost. Pred očmi se mu odvije vse življenje. Žena, ki ni mogla razumeti in sprejeti življenjske odločitve umetnika, čeprav mu je bilo to preprosto usojeno; burna vez z otroki, ki se zaradi očetove genialnosti niso znali postaviti na lastne noge; sporen odnos do fašizma; škandal njegovega gledališča, ki je bilo za ugledne meščane preveč subverzivno in moderno; sanje o brezpogojni ljubezni do Marte Abba, mlade igralke, ki jo je v nerazdružljivi prepletenosti med umetnostjo in življenjem izbral za svojo muzo.
Film skozi pripoved o enem samem obdobju Pirandellovega življenja razkriva njegov čustveni svet, človečnost, strasti, obsesije in intimnost, ujeto med razdiralno in nemogočo ljubezen do Marte ter burni odnos do bolezni njegove žene Antoniette. Zgodba se razvija med Rimom, Stockholmom Nobelovih nagrajencev, Berlinom kabaretov in Kurta Weilla ter zaostalo Sicilijo rudarjev žvepla in arhaičnih pokrajin. Tako nastane avtentičen in živ portret muk in moči neizmernega umetnika ter neizprosnega, večnega vizionarja: genija, ki je znal lastno nesrečo spremeniti v umetnost.
Biografski film o javnem in zasebnem življenju in delu Nobelovega nagrajenca Luigija Pirandella (1867–1936) raziskuje njegove konfliktne odnose, kontroverzno držo do fašizma in iskanje brezpogojne ljubezni.
🔹 30. 5. petek
18.00
Tisto poletje z Irène (Quell’estate con Irène)
Carlo Sironi, Italija/Francija, 2024
Sedemnajstletni Clara in Irène se avgusta 1997 spoznata na izletu, ki ga organizira bolnišnica, v kateri se zdravita. Prva je sramežljiva in osamljena, druga drzna in neustavljiva, skupni sta jima le starost in bolezen, ki sta jo dozdevno premagali, a še vedno meče senco na njuni življenji. Kmalu spoznata, da v dvoje njun strah izgine, in tako po le nekaj urah postaneta nerazdružljivi. Tako zelo, da se odločita skupaj pobegniti na Sicilijo, kjer bosta končno doživeli svoje prvo pravo poletje. Tam besede zamenjajo zvoki škržatov, morja in mimoidočih. Svojo pot samospoznavanja in sprejemanja snemata z VHS kamero, ki sooblikuje estetiko filma in vzbuja občutek nostalgije. Oda ljubezni do vsega in vseh okoli nas.
20.00
Kino-uho
Italija. Ogenj in pepel (Italia. Il fuoco, la cenere)
Céline Gailleurd, Olivier Bohler, Italija/Francija, 2021
Dokumentarno, lirično in vizionarsko potovanje k izvorom italijanskega nemega filma. Ta briljantna umetniška zvrst s pripadajočo industrijo je omogočila, da so zasijale prve mednarodne zvezde, poleg tega pa je lansirala tudi prve filmske režiserje. V svojem svetu pompa in romantičnega delirija, med simbolizmom Verdija in dekadenco D'Annunzia, je ta kinematografija uživala mednarodno slavo in fascinirala množice, intelektualce in umetnike po vsej Evropi, dosegla pa je tudi daljne ZDA in Južno Ameriko. Film, katerega vsebina je posredovana prek izjemnih arhivskih podob, od katerih mnoge še nikoli niso bile prikazane, in prek glasu Isabelle Rossellini, pričara dobo blišča in zgodbo države, ki je kmalu zatem padla v brezno fašizma.
The Pearl of the Ruins
Giovanni Vitrotti, Italija, 1921, nemi
Pearl je mlado dekle, ki ne more najti poštene službe, zato jo kriminalna skupina prisili v majhne tatvine. Na koncu se odloči, da se bo odkupila z ovajanjem zločincev. Film je bil posnet leta 1921 in je najstarejši ohranjeni igrani film, posnet v Trstu.
Za izposojo kopije se zahvaljujemo Kinoteki v Huminu.
🎶🎵 Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
👉🏻
https://kinoteka.si/cikel/teden-italijanskega-filma-%cc%b6
Also check out other Entertainment events in Ljubljana.
