𝗞𝗜𝗡𝗢 𝗘𝗞𝗥𝗔𝗡: 𝗗𝗔𝗡 𝗭𝗠𝗔𝗚𝗘
Razglasitev dneva zmage v Evropi oziroma dneva osvoboditve, skupnega praznika zmage nad nacizmom in fašizmom, ki ga Zahod praznuje 8. in Vzhod 9. maja, je v sebi skrival seme razkola, ki ga danes v zahodnoevropskem klicu k orožju proti bledi senci Sovjetske zveze Rusiji vidimo kot razraščajoč plevel nove militarizacije na obeh straneh. Pustimo ob strani obrobno dejstvo, ki ga danes izpostavljajo kot ključno pri tem razkolu, da je nemška kapitulacija nastopila ob 23. uri in 1 minuti po srednjeevropskem času, kar je v Moskvi že pomenilo naslednji dan. Bolj je šlo za interpretacijo, kdo je najbolj zaslužen za zmago, kdo je torej dejanski zmagovalec in kdo poraženec druge svetovne vojne.
Medtem ko tako zahodnoevropska kot ruska stran danes z mitiziranjem teh dogodkov upravičujeta svoje imperialne težnje v Ukrajini in obnovljeno oboroževalno tekmo, se je tega praznika pri nas vredno lotiti z zrnom soli, onkraj vedno bolj sovražne polarizacije, ki postavlja temelje za nadaljnje razraščanje vojne. Pri nas ni dvoma, da je do osvoboditve Ljubljane prišlo šele 9. maja, saj so se srditi boji med partizanskimi enotami in okupatorskimi silami kljub kapitulaciji nadaljevali do 3. ure zjutraj, ponekod v Sloveniji pa tudi še v naslednjih dneh. Prav tako ni dvoma, da smo bili med redkimi v Evropi, ki smo se dejansko osvobodili sami, čeprav ob pomoči tako zahodnih kot vzhodnih zaveznikov, in da smo torej nedvomno bili med zmagovalci. Te zmage se nikakor ne smemo sramovati, ampak jo moramo slaviti v njeni pravi luči, s spoznanjem, da smo zgodovino sposobni pisati sami, brez prilivanja olja na ogenj imperialnih vojn.
S pričujočim programom, ki se bo s filmskim večerom nadaljeval tudi septembra, se zato želimo pokloniti predvsem ljudem, ki so v oblastniških interpretacijah zgodovine – tudi filmskih – ostali spregledani in instrumentalizirani. Za današnji čas nepojmljivo dobro organizirani partizanski tiskarski in kurirski mreži, kar štiri leta okupiranim, a kljub temu nezlomljivim prebivalcem in prebivalkam Ljubljane, tako naši kot internacionalni mladini, ki je tudi po vojni požrtvovalno obnavljala in gradila v za danes nepojmljivih razsežnostih, pa tudi jugoslovanskim ženskam, ki so bile na vseh frontah (ne le bojnih) nepogrešljive. – Žiga Brdnik
*
Vabljeni na prva dva dogodka iz cikla 𝗞𝗶𝗻𝗼 𝗘𝗸𝗿𝗮𝗻: 𝗗𝗮𝗻 𝘇𝗺𝗮𝗴𝗲, ki ga posvečamo 80. obletnici konca 2. svetovne vojne in v katerem bomo dan zmage nad fašizmom in nacizmom proslavili s tremi tematskimi programi kratkih filmov ter s tremi predavanji.
V prvem predavanju z naslovom 𝘒𝘥𝘰 𝘫𝘦 𝘝𝘢𝘭𝘵𝘦𝘳? bo filmski kritik 𝗭̌𝗶𝗴𝗮 𝗕𝗿𝗱𝗻𝗶𝗸 spregovoril o revolucionarnem subjektu v partizanskem filmu. Junija bo sledilo predavanje 𝗱𝗿. 𝗔𝗻𝗱𝗿𝗲𝗷𝗮 𝗦̌𝗽𝗿𝗮𝗵𝗮 o tem, kdo piše zgodovino in katere naracije zgodovine se obhajajo in reificirajo, katere pa zamegljujejo? Septembrski program bomo objavili naknadno.
*
M*A*J
𝟴. 𝟱. 𝗰̌𝗲𝘁𝗿𝘁𝗲𝗸
19.00
𝕂𝕚𝕟𝕠 𝔼𝕜𝕣𝕒𝕟: 𝔻𝕒𝕟 𝕫𝕞𝕒𝕘𝕖
𝗣𝗿𝗲𝗱𝗮𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗭̌𝗶𝗴𝗲 𝗕𝗿𝗱𝗻𝗶𝗸𝗮: »𝗞𝗱𝗼 𝗷𝗲 𝗩𝗮𝗹𝘁𝗲𝗿? 𝗢 𝗿𝗲𝘃𝗼𝗹𝘂𝗰𝗶𝗼𝗻𝗮𝗿𝗻𝗲𝗺 𝘀𝘂𝗯𝗷𝗲𝗸𝘁𝘂 𝘃 𝗽𝗮𝗿𝘁𝗶𝘇𝗮𝗻𝘀𝗸𝗲𝗺 𝗳𝗶𝗹𝗺𝘂«
»Prav ustvarjanje mitov je mogoče edina, prav gotovo pa tista ključna povezovalna prvina izjemno širokega spektra partizanskih filmov, ki nikakor niso nastajali le v Jugoslaviji in ki nikakor niso nehali nastajati, saj osvobodilni boj marsikje na svetu še vedno poteka. Bistveno vprašanje je, koga ali kaj ti filmi mitizirajo oziroma koga postavljajo kot subjekt revolucije – skratka, kdo ali kaj je Valter? So to voditelji ali je to ljudstvo? Posameznik ali kolektiv? Moški ali ženske? Stari ali mladi? Človek ali narava? Morda vsi skupaj?« – Žiga Brdnik
𝘉𝘳𝘦𝘻𝘱𝘭𝘢𝘤̌𝘯𝘦 𝘷𝘴𝘵𝘰𝘱𝘯𝘪𝘤𝘦 𝘻𝘢 𝘱𝘳𝘦𝘥𝘢𝘷𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘣𝘰𝘥𝘰 𝘯𝘢 𝘷𝘰𝘭𝘫𝘰 𝘶𝘳𝘰 𝘱𝘳𝘦𝘥 𝘻𝘢𝘤̌𝘦𝘵𝘬𝘰𝘮 𝘥𝘰𝘨𝘰𝘥𝘬𝘢.
*
20.00
𝕂𝕚𝕟𝕠 𝔼𝕜𝕣𝕒𝕟/𝔻𝕠 𝕫𝕒𝕕𝕟𝕛𝕖 𝕓𝕖𝕤𝕖𝕕𝕖/𝕍𝕖𝕔̌𝕖𝕣 𝕊𝔽𝔸: 𝔻𝕒𝕟 𝕫𝕞𝕒𝕘𝕖
𝗣𝗮𝗿𝘁𝗶𝘇𝗮𝗻𝗶 𝗶𝗻 𝘁𝗶𝘀𝗸
Zvone Sintič, Slovenija (Jugoslavija), 1948, 35 mm, 1.37, čb, 50'
Rekonstrukcija izjemne organizacije in za zmago nepogrešljivih dejavnosti podtalne tiskarske in kurirske mreže v narodnoosvobodilnem boju v Sloveniji, v katero so bili poleg partizanov na fronti vključeni tudi številni drugi ljudje.
𝗟𝗷𝘂𝗯𝗹𝗷𝗮𝗻𝗮 – 𝗺𝗲𝘀𝘁𝗼 𝗷𝘂𝗻𝗮𝗸
Zvone Sintič, Slovenija (Jugoslavija), 1970, 35 mm, 1.37, čb, 31'
Prikaz Ljubljančanov in Ljubljančank, ki so se v času štiriletne zasedbe mesta uprli okupatorju, prek originalnih fotografij in filmskih posnetkov iz domačih in nemških arhivov.
𝗟𝗷𝘂𝗯𝗹𝗷𝗮𝗻𝗮 𝗽𝗼𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝗹𝗷𝗮 𝗼𝘀𝘃𝗼𝗯𝗼𝗱𝗶𝘁𝗲𝗹𝗷𝗲 (𝗙𝗶𝗹𝗺𝘀𝗸𝗲 𝗻𝗼𝘃𝗶𝗰𝗲 𝘀̌𝘁. 𝟭)
Mario Foerster, France Kosmač, Slovenija (Jugoslavija), 1945, 35 mm, 1.37, čb, 10'
Ob koncu vojne 9. maja v Ljubljano prispejo enote jugoslovanske vojske. V središču mesta jih pozdravi navdušeno prebivalstvo. Naslednji dan, 10. maja, v Ljubljano prispe prva slovenska narodna vlada, ki nagovori množico z balkona univerze na Kongresnem trgu.
𝗠𝗮𝗿𝘀̌𝗮𝗹 𝗧𝗶𝘁𝗼 𝘃 𝗟𝗷𝘂𝗯𝗹𝗷𝗮𝗻𝗶 (𝗙𝗶𝗹𝗺𝘀𝗸𝗲 𝗻𝗼𝘃𝗶𝗰𝗲 𝘀̌𝘁. 𝟮, 𝗺𝗮𝗷 𝟭𝟵𝟰𝟱)
M. Badjura, J. Balantič, R. Omota, Slovenija (Jugoslavija), 1945, 35 mm, 1.37, čb, 10'
Ob Titovem rojstnem dnevu 7. maja 1945 mladinke in mladinci iz Trsta in Planice sodelujejo v teku za »Titovo štafeto«. 26. maja 1945 Tito obišče Ljubljano. Na Ježici ga sprejmejo člani narodne vlade Slovenije ter vojaški funkcionarji, med njimi tudi Boris Kidrič, Marijan Brecelj, Marijan Ahčin in Franc Snoj. Na Kongresnem trgu z balkona univerze Tito nagovori veliko in navdušeno množico.
*
J*U*N*I*J
𝟭𝟭. 𝟲. 𝘀𝗿𝗲𝗱𝗮
19.00
𝕂𝕚𝕟𝕠 𝔼𝕜𝕣𝕒𝕟: 𝔻𝕒𝕟 𝕫𝕞𝕒𝕘𝕖
𝐏r𝐞d𝐚v𝐚n𝐣e d𝐫. A𝐧d𝐫e𝐣a Š𝐩r𝐚h𝐚
Zmagovalci pišejo zgodovino. Drugo predavanje v ciklu Kino Ekran: Dan zmage, ki ga posvečamo 80. obletnici konca 2. svetovne vojne, se bo ukvarjalo z vprašanjem, kako se je ta sloviti izrek po zmagi nad nacizmom in fašizmom pri nas materializiral v slovenski filmski realnosti, ter o tem, kako aktualen je še dandanes. Predavanju bo sledila projekcija treh kratkih filmov, ki so bili na takšen ali drugačen način cenzurirani, onemogočeni ali utišani.
𝐵𝘳𝑒𝘻𝑝𝘭𝑎𝘤̌𝑛𝘦 𝘷𝑠𝘵𝑜𝘱𝑛𝘪𝑐𝘦 𝘻𝑎 𝑝𝘳𝑒𝘥𝑎𝘷𝑎𝘯𝑗𝘦 𝘣𝑜𝘥𝑜 𝑛𝘢 𝘷𝑜𝘭𝑗𝘰 𝘶𝑟𝘰 𝘱𝑟𝘦𝑑 𝑧𝘢𝑐̌𝘦𝑡𝘬𝑜𝘮 𝘥𝑜𝘨𝑜𝘥𝑘𝘢.
*
20.00
𝕂𝕚𝕟𝕠 𝔼𝕜𝕣𝕒𝕟: 𝔻𝕒𝕟 𝕫𝕞𝕒𝕘𝕖
𝗘𝗱𝘃𝗮𝗿𝗱 𝗞𝗼𝗰𝗯𝗲𝗸, 𝘀𝗸𝗶𝗰𝗮 𝘇𝗮 𝗽𝗼𝗿𝘁𝗿𝗲𝘁
Jože Pogačnik, Slovenija (Jugoslavija), 1984, 35 mm, barvni, 27'
Edvard Kocbek je kot eden od vodilnih krščanskih demokratov in književnik odigral pomembno vlogo v narodno-osvobodilnem boju in tudi v povojni jugoslovanski politiki. Zaradi političnega spora okoli knjige Strah in pogum, ki je načela nekatera tabuizirana vprašanja iz slovenskega NOB in ki je letos tudi del maturitetnega branja, so ga po javni politični kampanji proti njemu leta 1952 prisilno upokojili, izobčili iz javnosti in nadzorovali do konca življenja.
Podobno usodo je doživljal tudi Pogačnikov film, ki je bil sprva mišljen kot intervju Tarasa Kermaunerja s Kocbekom, a je bilo dogovorjeno snemanje večkrat odpovedano, dokler Kocbek ni preminil. Film zato za izhodišče vzame Kocbekov pogreb in ga postavi kot okvir za razmišljanje o njegovem življenju in delu. Vanj so vključeni tudi arhivski posnetki zgodovinskega zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije v Jajcu, na katerih je nekdo Edvarda Kocbeka sličico po sličico izpraskal s filmskega traku. Na 32. jugoslovanskem festivalu dokumentarnega in kratkega filma v Beogradu, kjer film brez posredovanja takratnega direktorja Vibe filma Bojana Štiha verjetno sploh ne bi bil prikazan, je prav na tem mestu nekdo narezal filmski trak. Projekcijo je rešil pozoren kinooperater, film pa je na koncu prejel tudi eno od petih velikih zlatih medalj festivala.
𝗡𝗮𝗿𝗼𝗱𝗻𝗮 𝗻𝗼𝘀̌𝗮
Mako Sajko, Slovenija (Jugoslavija), 1975, 35 mm, 10'
Posamezne politične usmeritve in režimi so narodno nošo v Sloveniji zlorabljali. Kljub temu, da so posamezni detajli slovenske narodne noše sposojeni iz nemških alpskih krajev, je vendar ohranila specifičnosti tega območja. Danes služi narodna noša kot turistična atrakcija.
V času Jugoslavije je bil film Narodna noša prepovedan za prikazovanje. Videti ga je bilo mogoče šele po osamosvojitvi Slovenije.
𝗢𝗯𝘇𝗼𝗿𝗻𝗶𝗸 𝟮𝟰𝟮: 𝗦𝘂𝗻𝗰̌𝗮𝗻𝗲 𝗽𝗿𝘂𝗴𝗲
Nika Autor, Slovenija, 2023, DCP, čb/barvni, 31'
Mladinske delovne akcije so bile sestavni del socialistične Jugoslavije. S prostovoljnim delom je na tisoče mladih brigadirjev in brigadirk prispevalo k razvoju države in uresničitvi ključnih infrastrukturnih projektov, kot so avtoceste, železnice, mostovi, predori, tovarne, stanovanjske stavbe, šole, bolnice in parki. Med njimi je bila tudi železnica Šamac–Sarajevo, zgrajena leta 1947, v pičlih sedmih mesecih. Mladim iz Jugoslavije so se pridružili številni brigadirji in brigadirke iz Italije, Britanije, Grčije, Francije, Danske, Švedske, Palestine itd. V vojni vihri devetdesetih let je bila železnica poškodovana, z Daytonskim sporazumom je bila presekana na pol, njeni vitalni deli pa privatizirani. Zadnji vlak Šamac–Sarajevo je odpeljal leta 2011. Danes tračnice pogosto uporabljajo ljudje na poti v obljubljeno prihodnost.
Nika Autor je bila po pozivu Palestinskega filmskega inštituta k bojkotu Mednarodnega amsterdamskega festivala dokumentarnega filma (IDFA) ena redkih filmark in filmarjev, ki je protestno umaknila svoj film s festivalskega programa leta 2023.
+
𝘗𝘳𝘰𝘨𝘳𝘢𝘮 𝘫𝘦 𝘪𝘻𝘣𝘳𝘢𝘭 𝘡̌𝘪𝘨𝘢 𝘉𝘳𝘥𝘯𝘪𝘬.
𝘝 𝘴𝘰𝘥𝘦𝘭𝘰𝘷𝘢𝘯𝘫𝘶 𝘴 𝘚𝘭𝘰𝘷𝘦𝘯𝘴𝘬𝘪𝘮 𝘧𝘪𝘭𝘮𝘴𝘬𝘪𝘮 𝘢𝘳𝘩𝘪𝘷𝘰𝘮 𝘱𝘳𝘪 𝘈𝘳𝘩𝘪𝘷𝘶 𝘙𝘚 𝘪𝘯 𝘳𝘦𝘷𝘪𝘫𝘰 𝘌𝘬𝘳𝘢𝘯.
𝘉𝘳𝘦𝘻𝘱𝘭𝘢𝘤̌𝘯𝘦 𝘷𝘴𝘵𝘰𝘱𝘯𝘪𝘤𝘦 𝘻𝘢 𝘯𝘢𝘳𝘰𝘤̌𝘯𝘪𝘬𝘦 𝘳𝘦𝘷𝘪𝘫𝘦 𝘌𝘬𝘳𝘢𝘯.
Also check out other Entertainment events in Ljubljana, Arts events in Ljubljana, Literary Art events in Ljubljana.
