V četrtek, 4. septembra 2025, vas ob 18. uri prijazno vabimo v galerijo Doma kulture Gornja Radgona na otvoritev razstave vsestranske umetnice ANGELCE TIHEC.
SEM ANGELA TIHEC rojena 11. 5. 1957 v Ptuju, iz vasi Hlaponci.
Poročila sem se na kmetijo blizu Maribora. Delo na kmetiji mi ni dopuščalo ukvarjati se z meni ljubimi dejavnostmi. Sedaj so se odprle možnosti za uresničitev mojih dolgoletnih sanj. Kot upokojenka rada pišem pesmi, kratke zgodbe, ustvarjam iz papirja in slikam na platno z akrilom ter rišem s svinčnikom. Končno lahko počnem to, kar sem si vedno želela.
ALI SO LJUBITELJI V LIKOVNI UMETNOSTI LAHKO PROFESIONALCI?
Ni slučajno, da Angelco Tihec poimenujem vsestranska umetnica.
To je umetnica brez formalne izobrazbe, kar marsikoga v Sloveniji zmoti, ker potem, ko izve za ta podatek, nima orientacije v kvaliteti njenega ustvarjanja. Ves svoj profesionalni čas ukvarjanja z ljubitelji se ukvarjam s tem slovenskim fenomenom. Kot slikarka, tukaj v vlogi kuratorke, zagotavljam, da gre za vrhunsko ustvarjalko, ki je bila zaradi zgornje problematike v svojem ogromnem opusu tako rekoč ignorirana. In ko nekoga ignorirajo, tudi ne napreduje tako, kot sicer bi.
Angelca je vrsto let vlagala v samoizobraževanje na področju slikanja. V njenem depoju je ogromno slik na papirju, ki so bile študije motivov, ki se jih je kasneje, z več izkušnjami, lotevala z večjo lahkoto. Kot ustvarjalec potrebuješ publiko in ker s sliko ni mogla omrežiti publike, kot bi bilo pričakovano, je po mojem mnenju posegala tudi po dekorativnih izdelkih in tako opremila marsikatero izložbo ali postavila delo na ogled kot sceno za dogodek in se na tak način približala publiki.
Vsako njeno delo, naj gre za risbo, sliko, skulpturo, dekoracijo ali najnazadnje tudi za literarno delo, zgodbo ali pesem, ima izredno moč dovršenosti, naivne realističnosti in unikatnosti. Pri likovnih delih je izjemna tako v tehnični kot tudi v materialni rešitvi likovnega dela. Nekateri izdelki mejijo na kič, vendar jim ne moremo reči kič, ker so dovršeni in všečnost je le eden izmed kvalitativnih kriterijev. Ne gre za slaboumno narejene izdelke, ki bi gledalca pritegnili le s svojo všečnostjo, temveč za zelo premišljene, dodelane stvaritve. Nekako se mi zdi, da ima Angelca ves čas ustvarjanja pred seboj kot motivatorja navideznega občudovalca, ki jo usmerja – lastno kritičnost.
V sliki so prostor, globina, zračna, barvna in linearna perspektiva; jasna ideja, primerni, pravilni proporci, humornost, tradicija, dovršenost, sporočanje bistva. V vsem svojem ustvarjanju se je ukvarjala z zelo velikim naborom tehnik. Lotila se je tehnike olja, akrila, svinčnika, tehnike lepljenja slame, kaširanja in barvanja, izdelkov iz lesa in papirja. Rože, drevesa, naravna okolja, poskusi abstrakcije, mlin, akt, martinovo, portreti so njeni motivi; v skulpturi živali , figure, cvetje, abstrakcije. Izumila je več različnih tehnik izdelovanja skulptur s papirjem. V risbi s svinčnikom se prepušča domišljiji, ko se polno detajlov preplete v neko amorfno sporočilno celoto, ki daje občutek, kot da je iz sanj. Predvsem vztrajna je naša Angelca, sama sebi največji kritik in vse spelje do konca. Dela tako dolgo, dokler ni zadovoljna in posledično dela dosežejo nas, ki jo občudujemo.
Upam, da bo ta razstava priložnost za kakšnega občudovalca več, saj vsak šteje. Včasih imamo kot ustvarjalci zelo majhen krog ljudi, ki razumejo in spoštujejo našo ustvarjalnost.
mag. Saša Bezjak,
akad. slik. in prof. lik. umet.
Soorganizator dogodka: KUL KLUB.
|
